Saito Fg-90R3

Kljub hitremu razvoju elektromotorjev, ki se vse bolj spreminjajo v zmogljive ekvivalente, imajo motorji z notranjim zgorevanjem, ki so po zvoku zelo podobni svojim velikim vzornikom, še vedno izjemno privlačnost za modelarske navdušence. To še posebej velja za zvezdaste motorje, ki navdušujejo s svojim nezamenljivim zvokom.

FG90 R3 podjetja Saito je že nekaj časa na voljo pri aero-naut in trenutno sodi med najzmogljivejše zvezdaste motorje Saito. Zato želimo ta pogonski sklop preizkusiti in tukaj napisati kratko poročilo o njem.

Po navedbah podjetja Saito je tudi FG 90R3, podobno kot FG 60, izpeljan iz žarilnega motorja FA-220. Med drugim je vgrajen uplinjač, primeren za bencin, valji in glave valjev pa so izdelani iz enega kosa. Ročična gred je dvojno kroglično ležajena. Tako kot pri FG84 R3 so na ohišju nameščena velika hladilna rebra, ki naj bi bila v zračnem toku propelerja, da je zagotovljeno optimalno odvajanje toplote iz ohišja ročične gredi. Magnetni senzor je videti enakega tipa kot pri FG60 in je nameščen poševno na stran. Izpuh je speljan nazaj, zato je vžigalna svečka tipa CM6 dobro zaščitena in pod kotom. Skoraj nekoliko preveč skrita, saj je pri nameščenem obročnem dušilcu, ki ga je treba kupiti posebej, pri natikanju in fiksiranju kapice svečke že precej tesno. Uplinjač je ponovno za montažno ploščo, pri čemer se je tokrat ročica plina preselila na levo stran. Saito pa se zdi, da se je iz „pritoževanja“ glede uplinjača zvezdastega motorja FG 60 nekaj naučil: tokrat je motor mogoče čokati od zunaj. V vgrajenem stanju je bilo pri 60-ki in tudi pri 84-ki več kot nerodno s motorjem vsesati gorivo.

Pri trenutno najnovejšem modelu, FG90 R3, ki ga tukaj preizkušamo, si je Saito omislil prav tako praktično rešitev: na sredini ročice plina je povezava z notranjo čok loputo, ki jo je mogoče upravljati s priloženim „čok palčkom“. Za to je treba v vgrajenem stanju predvideti 4-mm luknjo v pokrovu in po potrebi tudi v sprednjem delu nosilca motorja. Da bi bilo mogoče vsesavanje prek uplinjača opraviti tudi brez druge osebe, ki drži čok palček v položaju, je priporočljivo v pokrov vgraditi nastavitveni obroč ali podobno, da palček ostane v potrebnem položaju. Po vsesavanju je mogoče čok palček ponovno odstraniti. Žal servo-krmiljeno vsesavanje ni predvideno. Igla glavne šobe je zgoraj desno od ročice plina, igla prostega teka pa je nameščena v ročici plina. Čokanje seveda ne prestavlja igle prostega teka, saj je pritrditev za čok palček navoj neposredno na ročici plina. Zato je treba pri naknadni nastavitvi igle palček odviti, da se lahko uporabi nastavitveni palček uplinjača.
Motorju je poleg prej omenjenega palčka za čokanje priložen tudi nastavitveni palček uplinjača. Zaradi velike količine informacij o zgradbi motorja na spletni strani aero-naut na tem mestu ni potrebno tega ponovno razlagati.